Tilen Travnik (D.Labs) je strokovnjak na področju razvoja novih produktov in razvoja podjetij. Zgodba njegovega podjetja je prerasla slovenske meje in se preselila v London, kjer podjetje D.Labs pomaga start-upom, katerih soustanovitelji so ljudje s poslovnimi izkušnjami, ki dobro poznajo svoje področje. »Naša stranka je nekdo, ki dolga leta dela na določenem področju, ob svojem delu opazi nek nov problem, ki ga ima skupina ljudi, za njegovo rešitev pa potrebuje spletne oziroma mobilne tehnologije. Takšnih strank je v tujini ogromno, v Sloveniji pa imamo ravno zrcalno sliko, imamo ogromno ljudi, ki znajo stvari narediti, nimajo pa pojma, kako in komu jih prodati,« podjetje na kratko opiše Tilen Travnik.

Temelj je popolno poznavanje lastnega poslovnega modela

Proces dela podjetja D.Labs je svojevrsten, začne se tako, da v podjetju »ubijajo« idejo njihovih strank, dokler je ne preoblikujejo do te mere, da je dovolj dobra tudi po kriterijih D.Labsa. »Naše podjetje ima trden princip, da na produktih, v katere Jaka (Jaka Levstek, CEO, D.Labs, op. a.) in jaz ne verjameva, v podjetju ne delamo. Midva se o tem odločiva na podlagi prvega pogovora s stranko, ki mora dobro razumeti svojo poslovno priložnost: posamezne segmente ciljnega trga, dobro poznati problem in poiskati ustrezne rešitve ter razumeti, kaj bi lahko bila njegova nepoštena prednost (unfair advantage) pred ostalimi ponudniki na trgu,« o postopku izbire strank, s katerimi sodeluje D·Labs, razlaga Tilen Travnik. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj s slovenskimi podjetji redko sodelujejo: "Slovenski start-upi imajo pri analizi konkurence velike težave in običajno sploh ne naredijo »domače naloge« ter enostavno trdijo, da na njihovem področju konkurenca ne obstaja oziroma je njihova konkurenca tako majhna, da ni pomembna. Kar v večini primerov ne drži, poleg tega pa je le kopica start-upov pri nas pripravljena najeti produktno ekipo."

Kaj je nepoštena prednost pred konkurenco?

• Dostop do podatkov, ki jih na tem trgu nima nihče.
• Sposobnost razvijanja novih tehnologij, ki doslej še niso obstajale.
• Osebne zveze in poznanstva.

"Če stranka reče, da nima nepoštene prednosti pred konkurenco, je to ustrezno. Če to prednost ima, pa v stranko skupaj ocenimo, da je ta prednost dobra. Najslabše je, da stranka trdi, da je njena nepoštena prednost to, da nima konkurence, ker je to le redko res," razlaga Tilen Travnik.

Težava slovenskih start-up podjetij je prepričanje, da je v 95 % oglaševanje primarni revenue stream. "Če nekdo v Sloveniji pride do mene z idejo, ki jo bo primarno monetiziral z oglaševanjem, v trenutku postanem zelo skeptičen do celotne ideje. Od oglaševanja lahko novo podjetje v Sloveniji zraste kvečjemu do ravni popoldanskega s.p.-ja," je prepričan Tilen Travnik.

Digitalna transformacija je spreminjanje produktov v storitve

Tilen Travnik opaža, da je digitalna transformacija v Sloveniji pogosto sinonim za prehod na brezpapirno poslovanje. Prepričan je, da je o tem potrebno razmišljati drugače in da je prehod na brezpapirno poslovanje le ena izmed vej digitalne transformacije. "Zame je pravilen začetek digitalne transformacije nekega podjetja, da razmisli o tem, kako bi svoje produkte spremenili v storitve, ki bi bile omogočene digitalno. Denimo, da bi pralni stroj plačeval preko aplikacije glede na uporabo in bi ga podjetje, ko bi se pokvaril, enostavno zamenjalo," meni Tilen Travnik.

Zame je pravilen začetek digitalne transformacije nekega podjetja razmislek o tem, kako bi svoje produkte spremenili v storitve, ki bi bile omogočene digitalno.

Tilen Travnik vidi digitalno transformacijo kot spremembo poslovnega modela podjetja, ki je mogoča zaradi obstoja določenih digitalnih tehnologij. V marketingu se je obrtniški del marketinga že digitaliziral s prehodom na spletna družbena omrežja in ostale elektronske načine, ki jih pri delu uporabljamo marketingaši. "Ko razmišljate o neki ideji digitalne transformacije, razmišljajte v tej smeri: če je ideja izvedljiva zaradi obstoja digitalnih tehnologij in če ustvarja nov način zajemanja vrednosti oziroma močno spreminja starega, potem je to lahko digitalna transformacija," opaža Tilen Travnik.

Spremenjen način dela marketingašev

Kaj je naloga marketingašev v velikih podjetjih? Marketingaši morate spremljati start-upe v vaši branži, ki so finančno podhranjeni, so pa zato toliko bolj tehnološko agilni in se hitreje domislijo novih stvari, ki jih zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo razviti, vam pa bi zelo koristile. 

Kako spremljati start-upe?

• AngelList: Platforma, na kateri se srečujejo start-upi, svetovalci in investitorji, prednost je tudi ta, da so start-upi razvrščeni po industrijah.
• LinkedIn: Prek brskalnika lahko načrtno iščemo ljudi, ki so v neki industriji v zadnjem času zamenjali službo. Pri tem je potrebno iskati predvsem novoustanovljena podjetja. To je indikator, da se je nekdo, ki že ima izkušnje na določenem področju, začel ukvarjati s start-upom.
• Skladi: Podjetje nameni določen sklad za start-upe ter tako ugotovi, kdo vse se ukvarja z inovacijami v njihovi industriji in ima sveže, nove ideje.

Tilen Travnik opozarja, da se marketingaši v marketinških agencijah z digitalno transformacijo soočajo na drugačnem nivoju: "Marketinške agencije imajo v svojem naboru storitev pogosto tudi razne oblike pomoči pri digitalni transformaciji (delavnice). Na neki konceptualni ravni so marketinške agencije dobro pozicionirane, da to počnejo, ko pa je potrebno produkt testirati ali razviti, takrat zadevo izvedejo z zunanjim izvajalcem, najpogosteje razvojno hišo. V našem podjetju verjamemo, da je ravno D.Labs takšno podjetje, ki skozi serijo pogovorov agencijam pojasni, kaj sploh potrebujejo njihove stranke in oklestimo ter tako optimiziramo njihovo idejo. Pri tem ne bi rekel, da smo hudobni, smo pa hudo iskreni."

Tilen Travnik je najbolj ponosen na to, da je D.Labs v zadnjih letih uspel osnovno storitev razvoja programske opreme dopolniti s storitvami, ki so v procesu razvoja produkta nujno potrebne, na trgu pa jih še ni. Uspeli so dvigniti raven uporabniške izkušnje, v slovenskem prostoru kot prvi vpeljati produktni menedžment kot storitev in vzpostaviti izobraževalni program produktnih menedžerjev, ki svetujejo start-upom. Ponosen je tudi na to, da podjetje zagotavlja kakovostne storitve in zaposlenim nudi kakovostne projekte, ki nudijo številne izzive.

"V podjetju imamo zaposlene ljudi, ki se zavedajo, da so lahko dobro plačani in če jim ne ponudimo zanimivih projektov, bodo enostavno odšli. Na to sem ponosen, hkrati pa je to moj največji izziv."

‍

Zapis je nastal na podlagi marketinškega zajtrka v februarju 2017.

Fotografije: Nejc Lasič

‍