Kaj vas je pripeljalo na pot produktnega oblikovalca? Je to nekaj, kar ste si želeli od majhnega?

Mislim, da sem to prinesel od doma. Kljub temu da noben od staršev ni bil oblikovalec ali kaj podobnega. Sem se pa od njiju veliko naučil in našel svojo poklicno pot. Moj oče je bil inženir in projektni vodja, mama je bila medicinska sestra, babica. V družini sem tako izkusil mešanico trdega, natančnega, znanstvenega in po drugi strani mehkega človeškega pristopa k poklicu in tudi k odnosom. Sprva sem hotel postati arhitekt, a sem kmalu ugotovil, da mi pri študiju manjka mehkejša oziroma bolj ustvarjalna plat. Vedno sem rad sam poprijel za delo, ustvarjal prototipe in jih testiral. Zelo rad sem reševal probleme in kmalu ugotovil, da je produktno oblikovanje oziroma v Evropi bolj znano kot industrijsko oblikovanje tisto, kar bi bilo zame. Sprva sem se želel ukvarjati z oblikovanjem medicinskih izdelkov, a kmalu so me odkrili in povabili v LEGO. Tako sem začel oblikovati igrače.

V karieri ste veliko delali z igračami. Se radi igrate, se vam zdi pomembno, da se tudi odrasli kdaj igramo?

Da, res je, delal sem za LEGO in Hasbro. To sta podjetji, ki sta v samem svetovnem vrhu na področju igrač. Mislim, da sta mi obe dali odlično popotnico za nadaljnjo kariero. Igranje je ključno pri učenju. Pri igri se ljudje miselno popolnoma predamo. To vidimo pri otrocih, pri najstnikih in tudi pri odraslih. Zato je igra ključna za napredek in osebni ter poslovni razvoj. Mislim, da je dobro, če se poslovnih izzivov lotevamo na način igre. Takrat smo veliko bolj kreativni in pridemo do boljših in bolj inovativnih rešitev.

Do oblikovanja gojite veliko ljubezni, kako to, da ste se odločili za bolj strateško pozicijo, za vodenje oddelkov, za svetovanje podjetjem. Pri tem delu je gotovo manj oblikovanja, manj kreativnosti, manj igranja, če tako rečeva?

Imate prav, ja. Od vsakodnevnega reševanja problemov in oblikovanja sem prešel na pozicijo dirigenta orkestra. Jaz sem tisti, ki vodi druge, ti pa oblikujejo in rešujejo probleme. Sem pa opazil, da me še veliko bolj motivira, če lahko vodim druge in skupaj iščemo ter razvijamo odlične rešitve. To me izpolnjuje bolj, kot če vse to delam sam. Rad vidim, da drugi zacvetijo. Sem kot njihov trener in uspehi drugih me izredno napolnijo. Takrat vem, da sem tudi sam delo opravil odlično.

Rad vidim, da drugi zacvetijo. Sem kot njihov trener in uspehi drugih me izredno napolnijo. - James Hall (Park)

Ste zagovornik načina reševanja problemov z metodami oblikovanja (design thinking). Podjetja učite poslovne miselnosti, ki se reševanja poslovnih izzivov loteva z metodami oblikovalcev. Zakaj?

Mislim, da oblikovalci pri svojem delu uporabljamo ogromno metod, ki jih lahko prenesemo na vsa področja podjetništva, tudi življenja. Poglejva to na primeru empatije. Oblikovalci pri delu ne moremo mimo tega, da se vživimo v drugega. V tistega, za katerega delamo, iščemo rešitev. Skušamo kar najbolje razumeti njegov pogled, njegov način razmišljanja, obnašanja. Na ta način lahko veliko bolje razumemo probleme, ki jih moramo rešiti. Rešitve so tako veliko bolj primerne in ljudje jih hitreje posvojijo ter osvojijo. Druga vzporednica, ki bi jo lahko potegnil z oblikovanjem, predvsem produktnim, s katerim sem se toliko ukvarjal, je, da oblikovanje v središče vedno postavlja človeka, posameznika in to je še kako pomembno pri vodenju ljudi in podjetij. Ne trdim, da je ‘design thinking’ edini pravi način vodenja podjetja. Je le ena od metodologij, ki nam ponuja veliko možnosti in na nas je, da se odločimo, kaj uporabimo in katera metodologija podjetju najbolj koristi.

Oblikovanje v središče vedno postavlja človeka, posameznika in to je še kako pomembno pri vodenju ljudi in podjetij. - James Hall (Park)

Delate s podjetji in jim pomagate uvajati metodo ‘design thinking’ v njihovo poslovanje. S kakšnimi izzivi se srečujete, ko se pogovarjate z vodstvi, z zaposlenimi?

Metodologijo, ki jo pri delu uporabljamo oblikovalci, vnašamo na druga področja dela v podjetju. Izziv je prenesti to razmišljanje na druga področja, ki morda niso tako kreativna kot oblikovanje. Ljudi skušamo prepričati, da izstopijo iz cone udobja in pri delu postanejo bolj igrivi. Drugi izziv pa je, da ta način dela osvojijo in posvojijo. Da metoda prinese uspehe in postane del vsakdanjega načina poslovanja.

Povezane vsebine:

• Paradoks, ki se ga da razložiti s pomanjkanjem vpetosti dizajna - intervju z Matjažem Grmom (Adria Mobil)
• Marketing TOPX: Design management je kultura - predavatelja Miha Klinar (Gigodesign) in Matjaž Grm (Adria Mobil)

Kako se tega lotevate? Kaj je običajno prvi korak? Recimo, da nekdo čuti, da bi ta metoda lahko bila uspešna v njegovem podjetju, kako naj se loti sprememb?

Če je tako, potem je prvi korak že narejen. Nekdo se je dovolj posvetil razmišljanju in raziskovanju, da razume, kaj ‘design thinking’ je in zakaj lahko pozitivno vpliva na poslovanje. Drugi korak bi bil, da se v podjetju pogovorite s ključnimi osebami in tak način dela preizkusite v praksi. Pogovarjajte se z ljudmi, v test vključite oddelek ali projektno skupino in poglejte, kako se obnese. Če ste s projektom zadovoljni, potem lahko ta način dela vključite v svoje vsakodnevno poslovanje. Raziščite, v katerih oddelkih je tak način dela še posebej dobrodošel. Zadnji korak pa je vključitev ‘design thinking-a’ v strategijo poslovanja. Če povzamem, so na poti trije ključni koraki. Najprej ta način osvojite, razumite, se o njem pogovarjajte, v drugem koraku ga preizkusite na določenem projektu in ocenite njegovo uspešnost ali neuspešnost. Če ste z metodologijo zadovoljni, sledi še zadnji korak, ko ‘design thinking’ postane ena ključnih metod pri reševanju poslovnih izzivov.

Marketing je tisti oddelek v podjetju, ki običajno zaposluje ali sodeluje z vsaj enim oblikovalcem. Torej ta način dela in razmišljanja nekako razume. Je zato tudi eden prvih oddelkov v podjetju, kjer se ‘design thinking’ uvaja tudi na ostala področja dela?

Ne nujno. Morda so bili pred desetimi in več leti res oddelki marketinga tisti, ki so ‘design thinking’ bolj poznali in se z njim ukvarjali, danes pa ni več tako. Kličejo nas z vseh področij dela v podjetju. Vsekakor pa je ‘design thinking’ lahko enako uspešna metoda v oddelku marketinga ali v katerem koli drugem oddelku.

‘Design thinking’ je lahko enako uspešna metoda v oddelku marketinga ali v katerem koli drugem oddelku. - James Hall (Park)

Vedno ste zelo iskreni in pravite, da ne morete reči, ali je ta metodologija boljša ali slabša od drugih metodologij in načinov dela. Vseeno pa vas bom vprašala, zakaj ste njen zagovornik, zakaj bi ga podjetjem priporočili?

Mislim, da bi izpostavil predvsem tri stvari. Vedno zagovarjam, da mora biti v središču reševanja katerega koli izziva vedno človek. Razumeti človeka, razumeti psihologijo in se s tem vedenjem lotiti reševanja izzivov se mi zdi nujno. Druga stvar so same metode in orodja, ki jih ‘design thinking’ uporablja. Mislim, da te zares pomagajo strukturirati celoten proces dela, testiranje, izdelavo prototipov. Dovoljeno se je motiti, celo zaželeno se je iz tega nekaj naučiti in iti naprej, do končne rešitve. Tretja stvar, ki se mi zdi odlična pri tej metodi, so zelo raznolike ekipe, ki na določenem problemu delajo. Takšni ljudje združujejo različna razmišljanja, različna znanja in delo v takšni sredini je običajno tudi zelo izpopolnjujoče. Rešitev je zato rezultat timskega dela in običajno veliko boljša, kot če bi jo ustvaril en sam posameznik ali pa zelo zaprta ekipa.

O Jamesu:

James Hall je višji svetovalec in poslovni direktor pri podjetju PARK. Je ustvarjalni vodja z dokazanim ozadjem iz korporativnega oblikovanja, ki je usmerjal, upravljal in dal na trg veliko potrošniških izdelkov po vsem svetu. Vedno je usmerjen k poslu in išče možnosti, kako kapitalizirati in pomagati ljudem sprejeti nove načine razmišljanja ter pridobivanja izkušenj. James se je pridružil podjetjema GROW in PARK po obsežni karieri v oblikovanju izdelkov v dveh vodilnih svetovnih podjetjih – LEGO in Hasbro. Kot mentor in usmerjevalec pri podjetju GROW ima James zanimivo korporativno zgodovino na področju usmerjanja, vodenja in mentorstva vseh vidikov oblikovanja, tako za posameznike kot za velike svetovne skupine.