PERCEPCIJA DRUŽBE IN DRUŽBENEGA OKOLJA V SLOVENIJI

Februarska meritev prestavlja izhodišče dojemanja življenjskega okolja, tako z vidika potrošnika kot tudi z vidika interpretacij siceršnjih ugotovitev Trženjskega monitorja DMS skozi leto. Z vidika potrošnika smo osnovno vprašanje opredelili takole: 

Kako vi, kot prebivalec Slovenije, ki živite, delate, ustvarjate in hkrati tudi trošite in plačujete davke, vidite Slovenijo kot državo in družbo, v kateri imate vsaj eno od prej naštetih vlog?

Kot odgovor smo ponudili več parov izključujočih se odgovorov, npr. »Slovenija kot družba je bolj informacijska – Slovenija kot družba je bolj industrijska družba«. Pri tem sta odgovora predstavljala skrajni vrednosti na lestvici od 1 do 10.

• Anketirani vidijo ljudi v slovenski družbi bolj delovne kot ne. 
• Skoraj polovica bi slovenske prebivalce prej označila kot nadpovprečno izobražene. 
• Družbo v vsakem drugem primeru prepoznavajo bolj kot informacijsko in manj kot industrijsko. 
• Hkrati ti ljudje čutijo okolje kot precej nestimulativno in pesimistično, ki prej nagrajuje povprečje kot nasprotno. 
• Zato ne preseneča, da se bolj nagibajo k temu, da Slovenija kot družba prej zaostaja za razvitim svetom, kot pa da bi bila v koraku z njim. Večji del jih tudi meni, da je bolj podobna balkanskim kot evropskim državam. 
• Prav tako se v večjem delu nagibajo k temu, da je slovenska družba konzervativna, tradicionalna in ustaljena kot pa nasprotje temu, torej da bi bila liberalna, moderna, inovativna.

Kot največje bogastvo Slovenije navajajo tri elemente: 

• naravo in naravne vire (35 %), 
• ljudi (33 %) ter 
• naravne lepote in s tem povezan turizem (29 %). 

Uspešno prihodnost Slovenije po njihovem mnenju v največji meri zagotavljajo mikro in mala podjetja v zasebni lasti (35 %) ter srednje velika in velika podjetja v zasebni tuji lasti (24 %). Najmanj v tem pogledu pričakujejo od srednje velikih in velikih podjetij v (delni) državni lasti (8 %). 

Če povzamemo zgornje ugotovitve: v slovenski družbi očitno obstaja dovolj zdravo jedro, ki prepoznava priložnosti in se zaveda svojih prednosti, a v tem hipu okolje deluje nestimulativno, zato se ta zaznani potencial ne more razviti v takšni meri, kot bi se lahko. Spremembe okoliščin zadnjega obdobja (uradno zabeležena gospodarska rast, predvsem pa rast optimizma med odločevalci in ustvarjalci v gospodarstvu) so obetajoča izhodišča za realizacijo potenciala v večji meri, kot smo temu priča danes.

Povzetek raziskave lahko preberete tukaj.

NAKUPNE NAVADE

Aprilska meritev predstavlja jedro Trženjskega monitorja DMS in ohranja stik s preteklimi meritvami. Z njo še naprej merimo nakupno vedenje z vidika preudarnosti , načrtovanja nakupov ter odnosa do znamk in označb kakovosti in slovenskega porekla. Standardni sklop prav tako ostajajo vprašanja o spletnem nakupovanju.

Skladno z ugotovitvijo o pozitivnem premiku smo uvodno vprašanje zastavili drugače. Če smo v obdobju gospodarske recesije spraševali po občutenju in načinih doživljanja posledic le te, smo tokrat spraševali o občutenju gospodarske rasti in sicer takole: 

Spodaj je nekaj primerov, ki jih ljudje naštevajo, na kakšen način sami občutijo gospodarsko rast, ki jo beležimo v Sloveniji v zadnjem letu. Prosim označite, kateri od teh velja tudi za vas oz. za vaše gospodinjstvo.

Vsak peti vprašani (21 %) je navedel vsaj enega od naštetih načinov občutenja gospodarske rasti (v povprečju je vsak med njimi izbral en oz. dva odgovora), kar pomeni, da skoraj 80 % vprašanih gospodarske rasti (še) ne občuti.

• Več kot polovica tistih, ki gospodarsko rast občutijo, navaja bolj optimistično vzdušje (12 %). 
• Med ostalimi, bolj oprijemljivimi odgovori, je na prvem mestu občutje, da »trošijo nekoliko več« (7 %), sledita pa še odgovora »več lahko privarčujem« (4%) ter »plača oz. drugi prihodki so višji« (4 %). 
• Najmanj pogosto so se odločali za odgovora »več si lahko privoščim« (2 %) ter »lahko si bom privoščil boljši ali daljši dopust« (2 %). 
• Občutenje gospodarske rasti je rahlo višje med zaposlenimi, pri čemer pa ni razlik glede na to, kjer so zaposleni , v gospodarstvu (23 %) ali javnem sektorju (22 %). 
• Najbolj izrazito gospodarsko rast sicer občutijo tisti, katerih dohodek je višji od 1.100 EUR (37 %), med tistimi, ki ne dosegajo te številke pa tudi moški brez otrok (35 %).

Iz odgovorov se torej nakazuje morebitni trend povečevanja potrošnje pri tistih, ki imajo nadpovprečni dohodek, ali pa je ta dohodek sicer povprečen a zaradi drugih okoliščin bolj razpoložljiv. Pravega trošenja na način »privoščim si« še ne kaže pričakovati.

To kažejo tudi odgovori na vprašanje o pričakovani potrošnji. Čeprav je odgovora »trošim manj« občutno manj kot pred letom dni (51 % namesto 81 %), pa se na drugi strani odgovor »trošim več« še ni bistveno spremenil (7 % namesto 2 %). Pričakujemo lahko torej le postopno, najverjetneje dokaj previdno povišanje obsega potrošnje.

Na to kažejo tudi odgovori iz sklopa preverjanja nakupnih navad: 

• Pri vseh trditvah, ki na tak ali drugače način opisujejo preudarnost pri nakupovanju, je ključna razlika predvsem v tem, da se je znižal delež odgovorov »popolnoma se strinjam« na račun odgovorov »strinjam se« ter »niti-niti«. Nakupovanje torej ostaja preudarno – še vedno se več kot polovica vprašanih strinja s preudarno prakso nakupovanja. 
• Podobno je pri trditvah, ki merijo načrtovanje nakupovanja, preverjanje informacij o cenah v letakih in uporabo nakupovalnega seznama – tudi tu je večinska praksa še vedno preudarna. 
• Po drugi strani pa ni bistvenih sprememb na področju odnosa do kupovanja znamk slovenskega porekla, z označeno kakovostjo oz. uveljavljenih znamk – zaznane razlike so premajhne, da bi jih lahko interpretirali kot rast ali padec.

Prav tako ni zaznati opaznih sprememb pri spletnem nakupovanju – delež tistih, ki so v preteklem letu opravili vsaj en spletni nakup, ostaja identičen (63%), enako velja za deleže nakupov glede na posamezno kategorijo – v spletnem nakupovanju torej, vsaj na prvi pogled, v zadnjem letu ni prišlo do omembe vrednih sprememb.

Povzetek raziskave lahko preberete tukaj.

Podatki o raziskavi:
Trženjski monitor DMS 2015 – februar 2015
Čas izvedbe: 30.1. – 3.3. 2015
Vzorec: n=322

Trženjski monitor DMS 2015 – april 2015
Čas izvedbe: 9.4. – 13.4. 2015
Vzorec: n=525

Anketiranje: metoda CAWI, Spletni panel Jazvem.si
Vzorčni okvir: Slovenija, 18-65 let
Reprezentativnost: spol, starost, izobrazba, regija
Izvajalec raziskave: Valicon d.o.o.