Naroči se na DMS Zapise

Hvala za prijavo!

Uspešno ste se prijavili na DMS Zapise

< ZAPISI
Nekaj je narobe :(
Zapisi

Oglaševanje po oglaševanju

Ponedeljkovo mesečno srečanje, zadnje pred poletnimi počitnicami, smo namenili predstavitvi prve slovenske knjige o oglaševanju z naslovom Oglaševanje.

DMS

Knjiga je nastala v treh letih ob sodelovanju osmih profesorjev z Ekonomske fakultete in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Iztok Sila (SILA svetovanje) pa je v drugem delu srečanja, pogovoru z Boštjanom Prijanovićem (BP komunikacije) in Mitjo Petrovičem (Skupina Publicis) o vlogi marketinških agencij v današnjem času odkril tudi to, da pri nas prevladujeta dva tipa agencij – velike in majhne, srednje pa najbolj trpijo.

OGLAŠEVANJE - 60 LET Z HRVATI

Knjiga Oglaševanje (na povezavi lahko brezplačno prelistate prvih 39 strani knjige) je nastala pod uredniškima taktirkama dr. Vesne Žabkar (EF) in dr. Zlatka Jančiča (FDV), ki sta v predgovoru zapisala: 

Urednika z njo predvsem vračava svoj dolg študentom FDV in EF Univerze v Ljubljani, ki so morali dolga leta staviti na zapiske in prosojnice, posamezne članke in literaturo v angleškem jeziku.

MISLI AVTORJEV IV POGOVORA OB PREDSTAVITVI KNJIGE

Dr. Miro Kline o zvestobi porabnikov'Zvestobe ni konec, zvestoba se bo še razvijala. V prihodnosti bo zmagala lojalnost znamkam, ki bodo znale pravilno komunicirati z ljudmi.'

Dr. Dejan Verčič o pomanjkanju strokovne literature: 'To je knjiga o oglaševanju. Zakaj ob tej knjigi nimamo tudi knjig o tržnem komuniciranju, integriranem komuniciranju, odnosih z javnostmi itn.?'

Dr. Miro Kline o kreativnosti: 'Treba je iti nazaj k soustvarjanju, saj je družba zaradi novih kanalov komuniciranja bistveno bolj sodelujoča. V prvem planu ni več kreativnost, ampak vsebina. Ne tista, ki si jo podjetje izmisli, ampak tista, ki nastane na pobudo potrošnika. Signali danes prihajajo s trga, od ljudi, in dober kreativec ljudem prisluhne.'

Dr. Dejan Verčič o razliki med publiciteto in oglaševanjem: 'Tradicionalno naj bi se mediji delili na uredniški in oglaševalski del. Pri nas je legalno in ilegalno prišlo do brisanja meja med obema deloma. Pri nas lahko npr. oglaševalec kupi naslovnico neke revije in sam izbere njeno vsebino. Povprečen bralec pa bo seveda mislil, da je naslovnica izbor uredništva. Oglaševanje ima svoje prednosti, publiciteta pa svoje, če mediji delujejo v urejenih okoliščinah. Oglaševanje je plačana samohvala, publiciteta pa je zaslužena hvala. S tega stališča je publiciteta seveda vredna več. A takšnega urejenega medijskega trga pri nas nimamo.'

AGENCIJSKI POSEL PRI NAS - MALI IN VELIKI, SREDNJI TRPIJO

Mitja Petrovič (Skupina Publicis) je prepričan, da na slovenskem trgu ‘obstajajo tri ali štiri velike agencije in kopica manjših specialistov, ki se borijo za svoj teritorij, najbolj pa trpijo srednje velike agencije. Tiste, ki imajo zaposlenih okoli 12 ljudi in delajo z naročniki, ki krčijo proračune. Tako je v tem trenutku. Kako bo čez nekaj let, ne vem.' 

Boštjan Prijanović (BP komunikacije) dodaja, da je to razumljivo. Velike agencije imajo kompatibilno velike naročnike, male agencije pa so idealne za manjše naročnike - hitre in fleksibilne. Večina oglaševalcev pa rabi ravno srednje velike agencije, ki ustrezajo vsem njihovim potrebam. 'Možnosti za take naročnike je v prihodnosti veliko – od ustanavljanja hišnih agencij do sodelovanja z malimi agencijami.'

Petrovič ocenjuje sedanji princip zaračunavanja storitev v oglaševalskih agencijah kot slab. V tujini je prevladujoč model letno sodelovanje na podlagi ocenjenega števila ljudi, ki bodo za določenega naročnika delali. 'Dobre ljudi je treba plačati!'

Iztok Sila (SILA svetovanje), moderator predstavitve in pogovora, je debato zapeljal tudi v smer natečajev za marketinške storitve, ki so po mnenju agencij pri nas prepogosti in napačno zastavljeni. A kljub vsemu se jih udeležujejo. Gosta je vprašal, ali si agencije lahko privoščijo ne udeleževati se natečajev? Petrovič pravi, da v Publicisu ne rečejo pogosto ne. Na natečaj pa je treba priti pripravljen in vanj vložiti veliko dela. 'Leta 2010 smo za sodelovanje na natečajih porabili 350.000 evrov. Ta denar morajo natečaji povrniti in prinesti še dobiček.'

Prijanovič pa meni, da si agencije ne morejo privoščiti neudeležbe na natečajih. 'Natečaji so priložnost za rast. A vedeti moraš, katerih natečajev se udeležiti, katerih pa ne.'

PRVA CENA NA NATEČAJU NE IGRA VLOGE

Mitja Petrovič meni, da je to ena od najbolj nelogičnih napak na našem trgu. Premalo se poudarja izbira ljudi, ki bodo pri projektu sodelovali. 'Prva cena, dana v ponudbi, v večini primerov ne igra vloge. Že vnaprej vemo, da bodo morebitni izbiri sledila še pogajanja o ceni.'

Povezane vsebine

O avtorju

Dr. Miro Kline
dr. Zlatko Jančič
Dr. Dejan Verčič
Boštjan Prijanović
Mitja Petrovič
dr. Vesna Žabkar

Najbolj brani