Naroči se na DMS Zapise

Hvala za prijavo!

Uspešno ste se prijavili na DMS Zapise

< ZAPISI
Nekaj je narobe :(
Zapisi

Marketing se mora odpreti tudi drugim strokam

V intervjuju s Tamaro Valenčič smo se pogovarjali o pomembnosti povezovanja marketinga z drugimi strokami, o marketinškem okolju v Sloveniji ter marketingu kot poslovni funkciji, ki bi morala biti osrednji del praktično vsakega podjetja.

Tamara Kajtazović

Tamara Valenčič (Chief Talent Officer, D-Labs), nekdanja vodja službe za korporativno komuniciranje in strateško upravljanje človeških virov v Simobilu, je iz velikega in kompleksnega korporativnega odšla v majhno in dinamično mlado zagonsko podjetje D-Labs. V intervjuju za DMS pojasnjuje svoje videnje marketinškega okolja v Sloveniji in kaj lahko marketing pridobi s povezovanjem z drugimi strokami ter odprtostjo.

Katere kompetence mora marketinški strokovnjak imeti danes?

Marketing v Sloveniji še vedno pogosto vidimo kot tržno komuniciranje oz. vse, kar je povezano s komuniciranjem, ampak je v resnici dosti širši. Vključuje recimo vse digitalno, produktni marketing, ki ni samo podpora prodaji, ampak grajenje celotne dolgoročne strategije produkta, vključno s cenovno politiko in pozicioniranjem produkta na trgu. Marketing bi moral biti osrednji del praktično vsakega podjetja, zato morajo iti te kompetence tudi na področje posla in strategije, skratka obsegajo veliko več kot le tržno komuniciranje. Poleg tega je danes med marketingaši skoraj nujno znanje upravljanja nakupne izkušnje oziroma customer experience management. Marketing mora biti tisti, ki čuti stranko. Dodajte k temu še znanje tržnih raziskav in širše poslovnih informacij – vse to mora biti združeno v dobrem marketingašu.

Poleg tega je danes med marketingaši skoraj nujno znanje upravljanja nakupne izkušnje oziroma customer experience management. Marketing mora biti tisti, ki čuti stranko.

Je ustrezna formalna marketinška izobrazba sploh še zadosti? Kje naj marketingaš dobi vse te kompetence?

Danes nihče zgolj s fakulteto ne more zasedati vidnega mesta v nobeni panogi. Vsak marketingaš mora imeti tudi osnove poslovanja in financ, če želi delovati v osrčju podjetja in sooblikovati strategijo podjetja. Te kompetence dobi iz prakse, pa tudi z dodatnimi izobraževanji in predvsem spovezovanjem strok. Potrebno je biti odprt. Resnično ni dovolj, da hodiš samo na festivale svoje stroke – pogledati je treba še kam drugam. Marketinška stroka se mora počasi začeti odpirati drugim strokam in ljudem. To je precej zaprt krog ljudi – ne me narobe razumeti, tudi druge stroke so take. Ampak morali bi se odpreti in dopuščati drugačnost. 

Velja ta zaprtost tudi za marketinške oddelke v odnosu do drugih oddelkov znotraj podjetij?

Ja, v veliki meri so zelo zaprti, še posebej če so pozicionirani strateško oziroma je celotna organizacija marketinško usmerjena. Govorim iz izkušenj, v prejšnjem podjetju je bilo tako, dokler nismo naredili integrirane komunikacije. Potrebno se je zavedati, da marketing vpliva na ugled podjetja, ampak ni edini. In recimo zavzetost zaposlenih je tista, ki marketingu lahko pomaga pri teh najvišjih ciljih.  

Tamara Valenčič (Chief Talent Officer, D-Labs)

Na kakšen način?

Marketing je tisti, ki – seveda poleg poslovne strategije in drugih strategij v podjetju – upravlja z blagovno znamko in ključnimi ter najbolj vidnimi sporočili podjetja na trgu. Ampak marketing sam skozi vse možne oblike komunikacije ne bo dosegel tako velikega multiplikativnega učinka, kot ga lahko dosežejo zaposleni v tem podjetju. To je zavzetost. Gre za to, da marketing dela z roko v roki z ostalimi funkcijami v podjetju. Zavzetost je pa to, kar ne pride samo po sebi znotraj osmih delovnih ur, ampak je tisto, kar ljudje dajo več od sebe. So ambasadorji podjetja, na nek neprisiljen, iskren način.

Ampak marketing sam skozi vse možne oblike komunikacije ne bo dosegel tako velikega multiplikativnega učinka, kot ga lahko dosežejo zaposleni v tem podjetju. To je zavzetost.

Torej je zavzetost zaposlenih v podjetju nujna za uspeh poslovne strategije podjetja? 

Če zavzetosti ni, je to zgolj služba, kjer ljudje naredijo svoje delo in se odpravijo domov. Verjamem, da v vsakem kolektivu, v vsaki skupnosti obstaja zametek nečesa, kar si ljudje želijo – pripadati. Hodimo v službo tudi zato, da nekomu pripadamo. In če zavzetosti ni na nivoju celotne organizacije, se jo mogoče najde v kakih malih celicah znotraj organizacije. Morda ne deluje kot zavzetost, zagotovo ne prinaša prednosti celemu podjetju, ampak tej mali skupini pa. Potrebno jo je poiskati in jo skušati preslikati na druge skupine in celice. Zagotovo pa obstaja, ker imamo ljudje to čustveno navezanost in občutek pripadnosti v sebi.

Povezane vsebine

O avtorju

Tamara Valenčič
Tamara Valenčič, Chief Talent Officer, D-Labs

Najbolj brani