Mag. Albin Poljanec (AKOS, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS) pojasnjuje, kako se trženja z uporabo sredstev elektronskih komunikacij lotiti zakonito – predvsem v povezavi z e-mailom in telefonsko prodajo. Albin Poljanec pravi, da lahko že podjetje samo veliko naredi, da stvari olajša in jih naredi pravilno ter tako olajša delo tudi inšpekcijskim organom.

“Komercialno sporočilo“ je vsaka oblika posredne ali neposredne promocije blaga, storitev ali podjetja (ki opravlja trgovski, obrtni, industrijski ali reguliran poklic), pri čemer podatki, ki omogočajo dostop do njene dejavnosti (npr. ime domene, elektronski naslov, sporočilo), sami po sebi še niso komercialno sporočilo.

Neposredno trženje s sredstvi elektronskih komunikacij v Sloveniji urejajo:

• Zakon o varstvu potrošnikov ZVPot (45.a člen),
• Zakon o elektronskem poslovanju na trgu ZEPT (6. člen),
• Zakon o elektronskih komunikacijah ZEKom-1B (ZEKom-1B, 150. in 158. člen) in
• Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).

45. člen ZVPot pravi, da mora pri telefonskih pogovorih oseba, ki v imenu podjetja vzpostavi telefonski stik s potrošnikom z namenom sklenitve pogodbe na daljavo, na začetku pogovora predstaviti podjetje in njegov sedež ter potrošnika seznaniti o komercialnem namenu klica. Dopolnjuje ga 6. člen ZEPT, ki poleg imena pravne ali fizične osebe, v imenu katere je komercialno sporočilo poslano, zahteva jasno razpoznavno komercialno sporočilo, jasne in nedvoumne pogoje za sprejem ponudb in sodelovanje v igrah. Prav tako je potrebno upoštevati pravila o soglasju prejemnika skladno z ZEKom-1.

ZEKom med drugim določa tudi, da mora uporabnik ali naročnik soglašati z vsako uporabo samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov, telefaksov in elektronske pošte za namen neposrednega trženja. Podjetje lahko e-naslov svojih obstoječih strank uporabi za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov/storitev le pod pogojem, da kupcem ponudi možnost zavrnitve uporabe njihovega e-naslova takrat, ko so podatki pridobljeni in ob vsakem nadaljnjem sporočilu v primeru, da do zavrnitve ne pride.

Uporaba drugačnih sredstev (npr. govorni telefonski klic) je dovoljena le s soglasjem naročnika ali uporabnika, zavrnitev soglasja pa mora biti brezplačna. Naročniki morajo vedno imeti možnost, da prepovedo uporabo svojih osebnih podatkov za klic, ki imajo komercialni ali raziskovalni namen. Nekoliko drugače je z e-poštnimi naslovi – če ta elektronski naslov pravna oseba javno objavi kot svoj kontaktni e-poštni naslov, je v tem primeru pošiljanje z namenom neposrednega trženja dovoljeno, saj se šteje kot kontakt poslovnega subjekta.

Zapis je nastal na podlagi dogodka Dan direktnega marketinga v oktobru 2016. Celotno reportažo si lahko preberete TUKAJ.

Foto: Bojan Stepančič