Mag. Vesna Sodnik je po izobrazi jezikoslovka, je šolana radijska govorka in urednica, dolgoletna voditeljica nočnega radijskega programa. Vesna zase pravi, da je katalizator za uspeh drugih. Prepričana je, da je prav komunikacija tista, s katero lahko na zelo trajen in nežen način spreminjamo svojo osebno zgodbo. Ne zanima je zgolj nastopanje, pač pa se posveča tudi temu, kako razmišljamo, kako to ubesedimo in kako to vpliva na naše telo ter na odnos s samim sabo.

»To, kako govorimo o sebi, pove veliko o nas. Pravzaprav ustvarja našo celotno življenjsko zgodbo.« - mag. Vesna Sodnik

Vesna nam je skozi pogovor s Primožem Hvalo odgovorila na mnogo vprašanj. Med drugim tudi na vprašanje o tem, kako se lahko ukvarjamo sami s seboj in zakaj je to sploh pomembno. Pomemben faktor, ki igra vlogo pri oblikovanju naše samopodobe, so po njenem mnenju naše lastne misli. Te namreč postanejo besede, ki vodijo v dejanja, dejanja pa so tista, ki na koncu zaznamujejo naše navade in oblikujejo našo osebnost.

Eno od Vesninih življenjskih vodil je načelo, ki pravi: Pazi na svoje misli, ker postanejo besede, pazi na besede, ker postanejo dejanja, pazi na dejanja, ker postanejo vedenje in pazi na vedenje, ker postanejo tvoj značaj in tvoja usoda.

Mojstrica učinkovite komunikacije je spregovorila tudi o tem, da vodje razlog za slabo delovanje in neučinkovito komunikacijo velikokrat najdejo predvsem v drugih, ne pa v sebi. Na sodelovanje s takimi posamezniki torej pristane samo v primeru, če obljubijo, da bodo delali tudi na sebi in svojem načinu komuniciranja. Na koncu se velikokrat izkaže, da se s spremembo voditeljevega načina komunikacije spremeni celotna slika.

Vesna ima odgovor tudi za vse, ki ne znate reči »NE«. Vzroke za to, da nekateri ne zmorejo izreči te besede, išče na več nivojih. Človek, ki tega ne zmore, običajno potrebuje potrditev drugih in se boji postaviti zase. Da bi rešili to težavo, se moramo najprej naučiti asertivnega načina komunikacije. Delo, ki nam ga nekdo nalaga, na primer lahko na nek način »razdelimo«. Del odgovornosti prenesemo na človeka, ki od nas nekaj želi in tako lažje poskrbimo zase. Vsekakor pa je tudi pomembno, da vzporedno krepimo svojo samopodobo.

Delodajalci pa se soočajo z obratno situacijo, in sicer z mladimi, ki na delovna mesta prihajajo z nekoliko preveč dobro samopodobo. Vesna temu pravi ego kot balon. "Če nimaš česa pokazati, sebi in drugim zavestno ali nezavedno ustvariš lažno (samo)podobo. V takšnem primeru je kandidata za delo potrebno preizkusiti. Na ta način se bo namreč izkazalo, ali se za tem balonom zares skriva nekaj koristnega," razmišlja gostja septembrskega marketinškega zajtrka.

"Kakšni pa smo Slovenci z besedami?" se je glasilo eno izmed vprašanj. Odgovor se glasi: ne preveč vešči. Slovenci imamo zelo malo besed za opisovanje čustvenih stanj. A ne v smislu, da jih ne bi občutili in doživljali, temveč jih nimamo ozaveščenih. Vesna prav tako opaža, da imamo v svojem besednjaku veliko izrazov, ki opisujejo negativne stvari, malo pa tistih, ki bi nas opolnomočili. Slovenci lahko na moči besed naredimo veliko. Tukaj si lahko pomagamo z branjem in ozaveščanjem mladih o tem, da je branje kakovostne literature pomembno za razvoj. Če bomo izboljšali svoj besedni zaklad, bomo lahko dobro izrazili tudi sebe. To bo pozitivno vplivalo na naše odnose, samopodobo in posel.

Slovencem poleg govornih sposobnosti manjka tudi sposobnost poslušanja. Še posebej pri delu. Čeprav se nam velikokrat zdi, da vemo, kaj je dobro za naročnika, se pogosto motimo. Pomembno je, da na situacijo pogledamo z njegovega zornega kota in upoštevamo njegove želje. Uporabimo lahko tudi "Koncept poslušanja v petih korakih": poslušanje, ponavljanje, parafraziranje, povzemanje in potrjevanje sogovornika. Pomni! To, da potrjuješ sogovornika, ne potrjuje njegove zgodbe.  

»Na sestanek se odpravimo z radovednostjo. Kot, da bomo spoznali novega prijatelja. O njem moramo poizvedeti čim več.« - mag. Vesna Sodnik

Na tokratnem zajtrku smo se posvetili tudi govorništvu in dejstvu, da je v Sloveniji malo govorcev, ki bi želeli predajati znanje. Tisti, ki ga želijo, pa ne poznajo pravega načina, da bi to znanje predali na poslušalcu zanimiv način. Vesna bistveno težavo vidi v tem, da Slovenci za to nimamo lastnega modela, poleg tega pa govorništvo pri nas kot disciplina ni cenjeno. Sposobnost dobrega govorca je v tem, da v zgodbo vključi tudi del sebe. Prav tako pa naj se govorec na odru ukvarja predvsem s publiko in ne s samim sabo. Tam je namreč zaradi ljudi, ki so prišli z namenom, da pridobijo nova znanja.

Ob koncu je Vesna delila svoj recept za uspeh. Pravi, da se največ nauči od svojih strank. Z užitkom srka tudi znanje svetovno znanih govorcev, seveda pa ob vsem tem veliko prebere. Brez tega ne gre..

"Govorništvo je veščina, ne talent. Vsakdo lahko postane dober govorec. Bodi svoj in pristen v tem, kar si." - mag. Vesna Sodnik

Priporočila gostje za jesensko branje:

Carl Honore - Hvalnica počasnosti

V svetu, kjer vlada tiranija 'hitreje, močneje in glasneje', je delo, ki zagovarja premišljeno in namensko upočasnjevanje življenjskega ritma, pravi biser. Kot obvezno čtivo bi ga predlagala vsem poslovnežem in podjetnikom, koristilo pa bi tudi mamicam, ki jim ne uspeva slediti družbenim normam ‘super mame’ in se posledično borijo z občutki manjvrednosti. Sama od vseh Honorejevih nasvetov najraje sledim preprostemu napotku, naj stvarem, ki niso v mojem življenjskem fokusu, večkrat rečem ’ne’. Osvežujoče.

Charles Duhigg - Moč navade

Vsakdo izmed nas ima verjetno kakšno slabo navado, ki mu kravžlja živce - najsi bo to zamujanje, kajenje, večerno basanje s sladicami, neprimerno glasno razburjanje nad otroki, ki ne delajo naloge …. In skorajda ne poznam posameznika, ki že ni poskušal vsaj ene izmed teh navad odpraviti, največkrat žal neuspešno. Duhiggov poljudni, a znanstveni pristop razloži mehaniko katere koli navade in korake, kako neželeno navado nadomestiti z drugo, pozitivno ali vsaj manj škodljivo. Navdihujoče.

Daniel Kahneman - Razmišljanje, hitro in počasno

Nevroznanost že dolgo ve, da je večina naših odločitev, četudi se nam zdijo premišljene in racionalne, plod najrazličnejših dejavnikov - našega trenutnega psihofizičnega stanja, naše samopercepcije, dojemanja same situacije in še česa. Če vas zanima, kako se ljudje odločamo, kakšna je pri tem vloga intuicije in kako postati bolj osredotočeni na tisto, kar je zares pomembno, si vsekakor vzemite čas za tole kultno knjigo. Obvezno branje.

‍

Zapis je nastal na podlagi septembrskega marketingškega zajtrka.

Foto: Nejc Lasič, celotno fotogalerijo si lahko ogledate na naši Facebook strani.