Naroči se na DMS Zapise

Hvala za prijavo!

Uspešno ste se prijavili na DMS Zapise

< ZAPISI
Nekaj je narobe :(
Zapisi

Dobra ekipa je ključ razvoja inovacije v uspešen produkt ali storitev

Dandanes se že zelo dobro zavedamo, da moramo biti inovativni. Toda ravno zaradi tega zavedanja se vse bolj pogosto soočamo z vprašanjem: kako naj bomo inovativni in kako naj to inovativnost razvijamo? Nekaj odgovorov ponujamo v spodnjem zapisu.

DMS

Matej Golob (CorpoHub) svoje znanje o učinkovitem inoviranju črpa iz dolgoletnih izkušenj na področju svetovanja podjetjem in statupom. V pogovoru s kolegi iz stroke se vedno znova dotikajo vprašanja, kaj je najpomembnejši del investicije v projekt. "To je zagotovo ekipa. To poudarjamo znova in znova. Skozi leta sem spoznal, da zares vse temelji na pravi ekipi. Ideje kot take so vredne 0 evrov. Potrebno si je vzeti dan, teden, mesec in idejo razviti, šele takrat pridobivajo te ideje na vrednosti. Na vaši poti boste zagotovo naleteli na kopico izzivov, težav. Zato je nujno potrebna prava ekipa, ki vam pomaga te izzive reševati," poudarja Matej Golob.

Matej Golob v branje priporoča knjigo Adama Granta Originals"V njej najdemo podrobno raziskovanje, kdo so kreativci, kdo so lahko gonilci sprememb. To so ljudje, ki ves čas razmišljajo, ali obstaja kaj boljšega od obstoječega, nekreativni, neambiciozni ljudje pa se zadovoljijo z obstoječim stanjem. Tisti, ki si želimo več, tega ne sprejmemo in naredimo korak več. Na nek način stopimo iz cone udobja, kar počnemo tudi z udeležbo na izobraževanjih, medtem ko so drugi doma," razlaga Matej Golob.

Matej Golob (CorpoHub) poudarja pomembnost prave ekipe, brez katere ni uspešnih inovativnih projektov.

Kaj nam pove formula 10 % + 10 %? "Navadno imamo v podjetjih 10 % ljudi, ki se prijavljajo na vse aktivnosti, v delovne skupine, imajo kopico dela, a si še vedno želijo nekaj novega. Naš cilj je spodbuditi drugih 10 % ljudi, ki so kreativni, a zaradi različnih razlogov te kreativnosti ne pokažejo. Tu se skrivajo inovativne ideje za izboljšave v podjetju. Ne postavljajmo si cilja, da bodo kar naenkrat vsi zaposleni v podjetju kreativni, ker ne bodo in s tem ni nič narobe. Ključno je poiskati tistih dodatnih nekaj odstotkov kreativnih ljudi in jim nameniti določen čas in sredstva, da te ideje razvijejo," razlaga Matej Golob.

Zanimiv razmislek predavatelj izpelje tudi iz prebiranja intervjuja s startupovcem Jernejem Mirtom: "Kaj je ključna stvar, ki določen izdelek pripelje od ideje do uspešnega lansiranja na trgu? Predanost projektu. V našem okolju se vse preveč radi zatekamo v cono udobja, inovacijam pa se moramo predati kot celota in morda zato tudi pustiti prejšnjo službo. Inovacije so na samem začetku super zadeva. Ideja je odlična, ekipa je ambiciozna in sveža. Ko pa pozneje nastopijo težave, se marsikdo raje vrne v cono udobja. To niso osebe, ki jih želite imeti v svoji ekipi. Vaša ekipa mora biti projektu popolnoma predana."

Ključna stvar, ki izdelek oziroma storitev pripelje od ideje do uspešnega lansiranja na trgu, je predanost ekipe. - Matej Golob (CorpoHub)

Interna in zunanja tekmovanja ter nagrade so dobra za zunanjo podobo podjetij. A Matej Golob opozarja: "Nagrade so lahko pogosto lažna maska, ki zavede človeka k prepričanju, da je že nekaj dosegel in se na tem mestu ustavi. Nagrade izkoristite zgolj kot nagovarjanje javnosti, da dobite dostop do dodatnih sredstev, novih partnerjev. Ampak to je zgolj začetek. Nagrajeni projekti pogostokrat zamrejo, niti slučajno se na tej fazi ne smete ustaviti. Ne nagrade, pokažite številke. Delajte tako dobro, da boste imeli toliko naročil, da ne boste dohajali rokov."

Povezane vsebine:

Kje se še lahko zatakne v želji po inovativnosti v velikih podjetjih? Poslovni svetovalec opiše primer, na katerega je naletel pri sodelovanju s slovenskim podjetjem: "Podjetje je del večje mednarodne skupine in vodstvo skupine je razpisalo natečaj inovativnosti, na katerega so se prijavile ekipe iz celotne skupine. V polletnem projektu je bil član zmagovalne ekipe tudi nekdo iz Slovenije. Na podelitvi nagrade so mu obljubili sredstva, ekipo in čas za razvijanje ideje. Po vrnitvi v Slovenijo pa so ga spet potrebovali v starem delovnem procesu, za doseganje lokalnih poslovnih ciljev, zato članu ekipe niso omogočili izvedbe obljubljenega." Matej Golob iz te zgodbe izpostavlja zanimiv nauk: "Koliko je dodana vrednost, ki jo en delavec letno ustvari za podjetje? Denimo nekaj deset tisoč evrov. Koliko pa je dodana vrednosti inovativne ideje, ki jo razvije? Nekaj milijonov evrov. Žal še nimam odgovora na vprašanje, kako razširiti to miselnost. Ena od možnih rešitev bi bila zelo živa projekcija podjetja v prihodnost, npr. v leto 2025 in primerjava projeciranega stanja s sedanjostjo. Ta primerjava nas mora pripeljati do zavedanja, da brez razvoja in inovacij prej ali slej ne bomo imeli več ničesar, kar bi lahko prodali. Ta razmislek je bolj pomemben kot pogled na četrtletne rezultate."

Dodana vrednost inovativne ideje, ki jo razvije vaš zaposleni, je neprimerno večja od tiste, ki jo ustvarja z vsakodnevnim delom. - Matej Golob (CorpoHub)

Po mnenju predavatelja bi moral imeti vsak oddelek v podjetju svojo "ustavo", ki se je ekipa drži izjemno natančno. "Ekipa, ki dela projekt za prihodnost, mora imeti svojo ustavo, trdnost, da lahko dela in ne sme biti odvisna od četrtletnih rezultatov oziroma menjav v managementu. Ta ekipa mora natančno vedeti, kaj je njen cilj in v delo vložiti samega sebe. Pričakovanja pri inovacijah hitro zrasejo, toda potrebnega je ogromno dela, da začetne cilje vsaj približno dosežemo," opozarja Matej Golob in dodaja, da se pri svojem delu pogosto ukvarja tudi z zelo neagilnimi javnimi podjetji, kjer je še težje najti kreativnost. "Velik problem se skriva tudi v slovenski kulturi, ljudje se neradi zamerimo drugim in neradi slišimo kritiko, zato jo tudi redko dajemo. Pa je to včasih še kako potrebno, če si želimo premakniti nekatere stvari."

Kako inovirati pašteto?

Mojca Pesendorfer (Atlantic Grupa) predava o inovacijski tekmi – ne zaradi inovacije in hitrosti razvoja kot take, temveč zato, ker ima vsaka inovacija svojo pripravo, podobno kot športniki pred tekmovanjem. Sam proces priprave na inovacije se začne še bistveno pred idejo: "Takšen je tudi pristop k inovacijam v Atlantic Grupi. Začeli smo z vprašanjem, kaj sploh želimo doseči z inovacijami, kaj je izhodišče. Šele nato je sledilo generiranje idej, hkrati pa smo razmišljali tudi o tem, kako te ideje izvesti v praksi."

Začeli smo z vprašanjem, kaj sploh želimo doseči z inovacijami. - Mojca Pesendorfer (Atlantic Grupa)

Zakaj se je blagovna znamka Argeta sploh začela ukvarjati z inovacijami? "Blagovna znamka Argeta je v določenem obdobju zelo močno rasla. A ko dosežeš tudi do 80 % delež na svojih ciljnih trgih in si povsod na prvem ali drugem mestu v kategoriji, je v tem okolju zelo težko rasti. Zato smo se vprašali, kam se lahko razvije naš 'biznis', kje so naše poslovne priložnosti? Kako bomo zagotovili nadaljnjo rast? In celo, v katerem biznisu sploh smo? Marsikatero podjetje pri teh vprašanjih oziroma izhodiščih močno zgreši. Argeta je v želji po napredku naredila velik korak nazaj, pogledali smo vase, kje se blagovna znamka nahaja in kaj se dogaja okrog nas," pojasnjuje Mojca Pesendorfer in izpostavlja ključen korak: "To točko smo poimenovali korak 0. V tem koraku smo naredili izjemno podrobno raziskavo našega produkta, povezali smo se s partnerji v verigi in temeljito razmislili o tem, kakšen je naš končni cilj. Stopili smo izven svoje cone udobja, raziskali smo nove poslovne priložnosti, nove trge ter tako zares dobili jasno sliko, kam morajo biti naše ideje usmerjene."

Mojca Pesendorfer je opisala proces inovativnosti pri spremembi blagovne znamke Argeta.

V praksi je to pomenilo večletni proces, raziskavam je sledila izvedba hackhatona, na katerem so dobili veliko število idej. "Največji poudarek smo namenili zelo natančnemu briefu, ki smo ga skupaj sestavile vse poslovne funkcije v podjetju. Rezultati so bili fantastični, saj smo z viri, zunaj naše ekipe za raziskave in razvoj, dobili kar dvanajst projektov, ki smo jih umestili v ta dva programa znotraj podjetja," učinke predstavi Mojca Pesendorfer in opozarja, da je bilo za blagovno znamko ključnega pomena to, da je stopila iz cone udobja, izven segmenta paštet in izven trgov, ki so jih že obvladovali. Tako so s pomočjo temeljitega razmisleka in odprtosti podjetja za ideje od zunaj našli nove poslovne priložnosti.

Nekaj rezultatov:

  • INOVACIJE V SESTAVINAH: z več sodelovanja z dobavitelji je nastala pašteta brez dodanih konzervansov, barvil, glutena; BPA free embalaža.
  • INOVACIJE V PAKIRANJIH: uporaba novega prodajnega kanala; promocija izdelkov v HORECA segmentu - v hotelih na hrvaški obali.
  • INOVACIJE V OKUSIH, EMBALAŽI: sooblikovanje (ko-kreacija) novih podznamk in segmentov s pomočjo potrošnikov in partnerjev; novi okusi - produkti na humusni osnovi, bolj privlačna, "kul" embalaža

"Pri sami izvedbi imamo lahko še napredujemo. Naša ekipa za raziskave in razvoj je zares odlična, ampak znotraj našega osnovnega biznisa. Ko stopimo iz te cone udobja, nam zmanjkuje znanja in predvsem časa. Stvari se skušamo lotevati z bolj vitkimi, inovativnimi metodami, ampak ker smo veliko podjetje, se stvari premikajo počasi," priznava Mojca Pesendorfer in razkrije glavna spoznanja: "Pri inovacijah je najpomembnejša predpriprava, ne ideja. Ko ustvarjaš ideje, morajo biti te že usmerjene v že izoblikovano smer. Dejstvo pa je, da se tu šele začne delo - sama izvedba je zahteven in dolgotrajen proces, a s trdimi temelji in pravo ekipo vam bo uspelo."

Pri inovacijah je najpomembnejše predpriprava. - Mojca Pesendorfer (Atlantic Grupa).

Od praktične rešitve do izjemno uspešnega produkta

Tadej Jevševar (Chipolo) zelo iskreno predstavlja zgodbo produkta, ki je pravzaprav nastal kot rešitev vsakdanjih težav prijateljev. "Naša zgodba se ni začela s tem, da smo z ekipo začeli razmišljati, kako bomo obogateli. Za nastanek našega uspešnega produkta je potrebno združiti kar nekaj navidez naključnih dejavnikov. V času študija ekonomije sem se veliko ukvarjal z razvojem aplikacije za različna podjetja, hkrati pa je bil to čas, ko je naraščal trend pametnih ur, zapestnic in drugih pripomočkov. V našem krogu prijateljev je bil kolega, ki je redno zamujal in imel vedno priročne izgovore, da je izgubil ključe ali denarnico. Tako smo zanj na osnovi najnovejših Bluetooth tehnologij razvili aplikacijo, ki je bila povezana z njegovo zapestnico in mu je pomagala pri iskanju stvari. Zaradi njegovega navdušenega širjenja zgodbe se je ideja hitro razširila. Ugotovili smo, da smo razvili produkt, za katerega so ljudje pripravljeni plačati. Takrat smo se odločili, da se projekta lotimo resno, a za začetek razvoja smo potrebovali denar, zato smo se obrnili na banke," začetke opisuje solastnik Chipola.

Tadej Jevševar (Chipolo) je predstavil praktičen primer dolgotrajnega procesa prehoda od inovacije do uspešnega produkta oziroma storitve.

Tu so se začele težave. "Kredita seveda nismo dobili, saj smo imeli zgolj idejo, ne pa tudi vizije, koliko vložka potrebujemo in kakšen bo projekt na koncu. Nato smo se obrnili na Kickstarter in v 14 dneh zbrali 300.000 dolarjev. Podobnega izdelka na trgu ni bilo, obstajale so aplikacije, ki so stvari iskale z pomočjo GPS tehnologije, a ta nam ni vedno na voljo, saj zanjo potrebujemo povezavo z internetom, poleg tega pa porablja tudi ogromno baterije. Ko smo razvili svojo tehnologijo, smo bili prepričani, da smo inovativni," opisuje Tadej Jevševar, a se kmalu dotakne novih težav. Ko so izdelek postavili na police, so ugotovili, da zgolj inovativnost ni dovolj. "Prepričani smo bili, da je že ideja sama po sebi dovolj, da bodo ljudje naš izdelek s polic takoj razgrabili. A ko smo produkt lansirali v velikih trgovinah, smo se soočili z realnostjo. Izdelek je brez izstopajoče embalaže neopazen, embalaža je pri takih produktih ključna, saj te do izdelka na polici ne bo pripeljal prodajalec. Zato je bil potreben ponoven razmislek, produkt smo umaknili s polic, ga še nekoliko izboljšali in zapakirali v drugačno embalažo. S tem smo zelo hitro povečali verigo naših uporabnikov."

Ko smo produkt postavili na police velikih trgovin, smo ugotovili, da samo ideja ni dovolj. - Tadej Jevševar (Chipolo)

Tadej Jevševar je opisal težavno pot razvoja inovacije v uspešen produkt oziroma storitev na trgu. Kako se torej prebiti skozi vse te težave? "Nujno potrebujemo popolnoma predano ekipo, ki jasno sledi zastavljeni viziji. Naša vizija je ustvarjanje skupnosti uporabnikov, ki si bo med seboj pomagala pri iskanju izgubljenih stvari," zatrjuje Tadej Jevševar. Kaj to pomeni v praksi? "Če ste lastnik Chipola in izgubite ključ ali denarnico, ga lahko poiščete s pomočjo zadnje lokacije, kjer se je povezal z aplikacijo. A kaj se zgodi, če izdelka ni več tam? Tu se skriva konkurenčna prednost Chipola, ki je v moči skupnosti. Inovacija je pravzaprav v tem, da so ljudje med sabo povezani prek naše aplikacije in izgubljena stvar se bo prek povezave na aplikacijo nekoga drugega odzvala tudi v vaši aplikaciji. Počasi sploh ne bomo več prodajali izdelkov, ampak samo še našo platformo, ki ima danes v Ameriki že 2,5 milijona vsakodnevnih uporabnikov."

Uspešen startupovec v zaključku svetuje: "Zagotovljena sredstva na Kickstarterju so šele začetek vašega dela. Težava se pojavi pri odločanju o tem, kako bomo ta sredstva razdelili. Koliko denarja bomo namenili za razvoj produkta, koliko za marketing. Tu je ključna homogena ekipa, kajti pot do uspešnega produkta je zares zahtevna. Ne pozabite, merilo končnega uspeha so zadovoljne stranke, dobičkonosen produkt, predvsem pa zadovoljna ekipa. To je tisto, kar zares šteje."

Zapis je nastal na podlagi oktobrskega mesečnega srečanja DMS: Kako od inovacije do njene uspešne realizacije na trgu.

Foto: Nejc Lasič. Celotno fotogalerijo si lahko ogledate TUKAJ.

Zmagovalne prijave podjetij:

O avtorju

No items found.

Najbolj brani